VARNOSTNI STANDARDI

Navajamo nekaj varnostnih standardov, ki jih je možno postopoma uvajati v varnostni sistem podjetja:


• Okoljski standard SIST EN ISO 14001 in EMAS (Environmental Management and Audit Scheme),
• Standard varnosti in zdravja pri delu OHSAS 18001 (Occupational Health and Safety Management System),
• Varnost živil HACCP (Hazard Analysis and Critical Control Point System),
• Standard varnostnih zahtev DIN 77200 – standard za ponudnike/izvajalce – outsourcing varnostnih storitev (varnostna podjetja – Wach-und Sicherheitsunternemen-Wus),
• Informacijski standard SIST BS 7799 – ISO/IEC 17799 Code of practice for Information Security Management – Drugi del: BS 7799 – 2:2002 Specification for information security management + BS 27001,
• Standard za varnostno nadzorne centre SIST BS 5979 – Remote centres receiving signals from security systems,
• Standardi tehničnega varovanja IEC EN – standardi za alarmne sisteme EN 50136, SIST IEC 60839-5, SIST EN 50136-1-1, SIST IEC 60839-7-1 do SIST IEC 60839-7-7, SIST IEC 60839-7-11, SIST IEC 60839-7-12, SIST IEC 60839-7-20; standard pristopne kontrole EN 50133-1,
• Standard preprečevanja eksplozije SIST EN 1127-1:1998 – Eksplozivne atmosfere – Preprečevanje eksplozije in zaščita pred njo – 1. del: Osnovni pojmi in metodologija.

Uvajanje varnostnih standardov v varnostni sistem podjetja je močan dejavnik dvigovanja ravni kakovosti fizičnega in tehničnega varovanja ter drugih oblik varovanja.


Ocene ogroženosti


Ocena ogroženosti je – poleg varnostne politike in upravljanja s tveganji – na področju varnosti nepogrešljiv krovni dokument celovitega varnostnega sistema. Osnovni pokazatelj ocene ogroženosti se poda v obliki matrike ogroženosti, v kateri se na 10-stopenjski lestvici oceni 16 vrst ogroženosti, in sicer: ogroženost od naravnih nesreč, požarna, eksplozijska in ekološka ogroženost, ogroženost (tveganja) na delovnih mestih, kriminalna, teroristična, vohunska, informacijska, komunikacijska, sabotažna, stavkovna, prometna, logistična, konkurenčna in tehnično-tehnološka ogroženost ter ogroženost zaposlenega osebja. Vsaka vrsta ogroženosti se ponazori grafično in opisno. 

Sestavni del ocene ogroženosti je predlog varnostnih ukrepov, ki jih varnostna in druge službe ter zunanji izvajalci (outsourcing) izvajajo na podlagi ustreznih dokumentov (pravilnikov, načrtov, navodil, pogodb). Ocena ogroženosti je lahko samostojni dokument, ali pa je sestavni del varnostnega elaborata.


Varnostni elaborati


Varnostni elaborat nastane na podlagi celovitega (temeljitega) posnetka in analize stanja, zajemati pa mora naslednje vsebinske dele: predstavitev naročnika, projektni pristop, posnetek in analizo stanja, oceno ogroženosti, ugotovitve, obvladovanje varnostnih tveganj in sprememb, predlog varnostnih izboljšav, prioritete, uvajanje varnostnih standardov, terminski plan, finančno konstrukcijo (potrebna sredstva za varnostne izboljšave), način implementacije varnostnega elaborata, potrebni odzivi vodstva, priporočila vodstvu.


Izdelava varnostnih elaboratov je lahko eden od načinov poslovno-varnostnega svetovanja, ali pa se naročnik odloči, da se angažira usposobljen zunanji izvajalec za vzpostavitev integralnega (celovitega) varnostnega sistema. To pa pomeni, da se v prvi fazi izdela varnostni elaborat, v drugi fazi – ko vodstvo elaborat odobri – pa se pristopi k implementaciji elaborata. Implementacija elaborata pomeni realizacijo vseh predlaganih varnostnih izboljšav, ki se (izhajajoč iz dosedanje prakse) nanašajo pretežno na posodobitev in optimizacijo fizičnega in tehničnega varovanja, na dograditev aktivne požarne zaščite, na posodobitev pristopne kontrole in protivlomne zaščite, na izpeljavo izboljšav varovanja podatkov, informacij in poslovnih skrivnosti, na dograditev notranjih aktov (pravilnikov, načrtov in navodil) in na usposabljanje varnostnega osebja in zaposlenih.